V zgornjem delu mesta Klanjec, na mestu nekdanjega pokopališča in kapele svetega Leonarda stoji monumentalna stavba frančiškanskega samostana, zgrajena v letih 1630 do 1667. Samostan je bil skupaj z okoliško cerkvijo Marijinega oznanjenja Blažene Device Marije postavljen s pomočjo plemiške družine Erdödy iz Monyorokereka v Moslavini ter v času grofov Sigismunda in Nikolaja Erdödyja − takrat bana in doživljenjskega kneza Kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Dinastija Erdödy je kot del srednjeevropske elite skozi zgodovino pomembno vplivala na politično in kulturno življenje na Hrvaškem ter močno vplivala tudi na življenje in razvoj severozahodne Hrvaške.

Skozi zgodovino se je samostan razvil v močno frančiškansko središče Zagorja, kjer je v 17. stoletju delovalo veliko število menihov, ki jih je vodil gvardijan. V samostanu je potekal študij filozofije in teologije, Prva ljudska šola, nastala so številna umetniška dela, pa tudi arhiv samostana, ki ima danes zelo bogato literarno zbirko in dragoceno glasbeno zapuščino. Samostan je bil tudi osnova za razvoj mesta Klanjec kot mesta kulture. Uničen je bil v požaru leta 1716, delno je bil obnovljen okoli leta 1767 z donacijami družine Erdödy in drugih dobrotnikov. Zadnja prenova samostana, ki še ni dokončana, daje mestu Klanjec njegovo posebnost in prepoznavnost.